Na povabilo učiteljice Ksenije Špur iz OŠ Mala Nedelja smo ob mednarodnem dnevu maternega jezika pripravili delavnico ohranjanje ljudskega izročila ljudskih pesmi.
Zbrali smo se v telovadnici vrtca pri OŠ, kjer je še vedno na ogled razstava »Časovni stroj«, katero so si pogledali tudi učenci od 1. do 4. razreda s svojimi učiteljicami. Danes smo kulturniki dodali razstavo rut in članica literarne sekcije je prebrala svojo pesem Materina ruta – Materin robec v prleščini. Učencem smo razložili kakšen je bil pomen rute nekoč, kako so jih zavezovali in zakaj ter ob kakšnih priložnostih so jih nosili.
Sama sem v uvodu učencem namenila nekaj besed o našem slovenskem jeziku, kako je pomembno, da se ga zavedamo, ga negujemo in smo ponosni nanj. Nikakor ne smemo pozabiti na številna slovenska narečja, ki ne smejo v pozabo. Med učenci je bil tudi fant, ki prihaja iz Ukrajine in nas je prijazno pozdravil v njegovem maternem jeziku ter nam deklamiral pesmico v njihovem jeziku. Zelo smo mu bili hvaležni, saj smo le tako zaznali razliko med jeziki, predvsem pa začutili, kako pomemben je jezik vsakega posameznika.
Predstavila sem jim domače Kulturno društvo Anton Krempl, ki je povezano z domoljubom, Antonom Kremplom, ki je ustvarjal in se trudil za naš materni jezik. Pri Mali Nedelji je napisal »Dogodivščine štajerske zemlje«, knjigo napisano v rokopisu, ki so jo učenci imeli danes tudi možnost pogledati.
Nekaj časa smo posvetili ljudski pesmi in ob prepevanju so se učenci seznanili z ljudsko pesmijo, kako nastane, kako se prenaša in ob katerih priložnostih se je pela. Ob vsaki pesmi smo povedali, koliko kitic ima, o čem govori, (pripovedna pesem, domoljubna, pesem o poklicih – meštrih, hudomušna, kolednica…), ugotovili smo, da ima veliko ljudskih pesmi tudi nabožno vsebino.
Tudi učenci so zapeli nekaj ljudskih pesmi, kot so: »Prepelica se v detelci suče«, »Dekle je po vodo šlo« in druge. Ob koncu našega srečanja smo skupaj zapeli »Prišla bo pomlad«.
Nekaj besed je bilo namenjenih tudi ljudskim instrumentom, ki so jih uporabljali pri nas, npr.: lončeni bas, lončena piščal v obliki ptička, vrbova piščal, rog iz vrbove skorje, ustna harmonika orglice…
Tudi učenci so prinesli glavnike, čez katere smo položili tanki papir in skupaj zaigrali melodije znanih pesmic.
Naše druženje je tokrat bogatilo in povezovalo različne generacije v sodelovanju, ohranjanju in odkrivanju kulturne dediščine pri Mali Nedelji. Naj ljudska pesem živi še mnogo dni.
Zapisala Liljana Peršak, predsednica Kulturnega društva Anton Krempl
